V obdobju, ko pričakujemo dojenčka in v prvem letu njegovega življenja, lahko na vsakem koraku najdemo najpomembnejše informacije za zdrav razvoj dojenčka. Zdrava prehrana, dojenje, telovadba in druga pomembna dejstva smo zagotovo že osvojili. V tem članku pa svoje znanje lahko nadgradimo z 10 zanimivostmi, ki jih ne slišimo vsak dan. Dejstva nam bodo pomagala razumeti, kako se dojenček uči in razvija.

1. Pomen novih možganskih povezav: uporabi ali izgubi

Razvoj možganov dojenčka je v prvih mesecih naravnost osupljiv. Vsako sekundo se v dojenčkovih možganih oblikuje več kot milijon novih nevronskih povezav. Po nekaj
letih hitre rasti, se število novo nastalih povezav zmanjšuje in neuporabljene začnejo propadati. Pri dojenčku se najprej razvijejo njegova čutila, kot so osnovne za vid in sluh, sledijo jim zgodnje jezikovno znanje in višje kognitivne funkcije.

možganske povezave dojenčka, sinapse

2. Kar 60 % vse energije gre v razvoj dojenčkovih možganov

Dojenčkovi možgani so organ, ki raste izredno hitro. V prvem letu življenja se povečajo kar za trikrat, kar dojenčku omogoča zelo hitro in učinkovito učenje. Če samo pomislimo, da se le v nekaj mesecih iz nekontroliranih in nezavestnih gibov lastnih rokic ustvari sposobnost preciznega in natančnega prijema z dvema prstkoma, nam je takoj jasno, da možgani v teh mesecih niso počivali.

3. Kritična obdobja razvoja

Najbolj primeren čas za učenje (rečemo mu tudi kritična obdobja razvoja) je od rojstva do sedmega leta življenja. V tem času se v možganih tvori največ nevronskih povezav, ki jih s ponavljanjem različnih spretnosti in znanj utrjujemo in tako ustvarimo močne in debele poti znanja v možganih otroka. Znanja, izkušnje in spretnosti, ki jih otrok v interakciji z okoljem pridobi v prvih nekaj letih življenja, bo kasneje praktično nemogoče uničiti, zato je dobro, da se pozitivne spodbude, ljubeče okolje in ustvarjalne igre začne vključevati že v dojenčkov vsak dan.

4. Razvoj čutil se prične že v maternici

Najhitrejši in zelo pomemben del dojenčkovih prvih mesecev je razvoj čutil. Le-ta se dojenčku razvijajo že v maminem trebuhu. Sposoben je čutiti plodovnico, ki ga obdaja, prav tako pa mamine notranje organe. Kasneje razvije tudi sluh, voh in vid, ki se po rojstvu prilagajajo novemu okolju in ob vseh dražljajih, ki jih zaznajo, sodelujejo z možgani. To pomeni, da žvenket kozarca sproži signal, ki preko dojenčkovega ušesa potuje k možganom in jim sporoči, da se v okolju nekaj dogaja. Več dražljajev pomeni več izkušenj in več možganske aktivnosti.

razvoj otroka v maternici, čutila

5. Razvoj jezika se prične s poslušanjem

Čeprav se na prvi pogled zdi, da dojenčki še niso sposobni učenja jezika, se pomembnost učenja le tega začne takoj po rojstvu. Razvoj jezikovnih spretnosti je močno povezan s procesom zaznavanja in razvojem miselnih sposobnosti. Razvoj jezikovnih spretnosti zajema poslušanje, govorjenje in pisanje in ker so zgodnje izkušnje izrednega pomena, dojenčka izpostavimo jeziku že takoj po rojstvu.

podkast audio vsebina

Možganska arhitektura (podkast)

Na razvoj možganov dojenčka vplivajo njegova zgodnja izkustva z zunanjim okoljem. Zatorej je izrednega pomena, da se starši odzivajo na otroka in mu nudijo stabilno, varno in ljubeče okolje.z znanstveno dokazan koncept kontroliranega vračanja odzivov in ustvarjanja pomenljivih izkušenj. Več>>

6. Omejeno vidno polje dojenčka

Dojenčkovi čutili za sluh in voh sta po rojstvu zelo dobro razviti. Pomagata mu najdi izvor hrane, zato se dojenček večkrat z glavico obrača v smeri mamine dojke. Čutilo za vid pa je v tem obdobju najmanj razvito. Dojenček vidi megleno in le predmete, ki so od njegovega obraza oddaljeni od 20 – 30 cm. Za razvoj vida so primerni črno beli in visoko kontrastni vzorci na slikah ali predmetih, ki jih dojenčku pokažemo v oddaljenosti njegovega vidnega polja.

kontrastne slike za dojenčka, omejeno vidno polje dojenčka

7. Refleksi dojenčka

Dojenčkove gibe v prvih mesecih življenja močno zaznamujejo primitivni refleksi, ki so ostanek evolucijske preteklosti in so nekoč pomagali dojenčku, da preživi. Eden izmed refleksov se imenuje Morojev refleks, ki se kaže tako, da se dojenček ob nenadnem zvoku ali občutku, da bo padel, zdrzne, iztegne roki in nogi ter jih v loku zapre proti sredini telesa. Refleks naj bi dojenčkom nekdaj omogočal oprijem maminega telesa.

refleksi dojenčka, morojev refleks

8. Kdaj dojenček sedi?

Razvoj dojenčka navadno poteka v določenem vrstnem redu, ki velikokrat ni odvisen od točno določene starosti dojenčka, saj se vsak otrok razvija v svojem lastnem tempu. Tako se bodo na primer nekateri dojenčki začeli samostojno posedati pri šestih mesecih, drugi pa bodo to spretnost osvojili okrog osmega ali celo dvanajstega meseca starosti. Dobro je, da odrasli spremljamo otrokov razvoj in ga v primernem času spodbujamo k primernim razvojnim aktivnostim. Dojenčka tako lahko posedemo šele takrat, ko se je preko stranskega seda sposoben v ta položaj pripeljati sam.

9. Primi tisto rozino!

Pri dojenčku se razvoj drobne motorike razvija postopoma. V obdobju, ko je star približno štiri mesece, prične dojenček segati po predmetih, ki so v njegovem vidnem polju. Nekatere predmete zadene, druge zgreši, kar je pomembna izkušnja za nadaljnji razvoj njegove fine motorike ozirom drobnih gibov rok in prstkov. Dojenčki, stari okrog šest mesecev manjši predmet (na primer rozino) primejo s celo roko, kasneje, okrog sedmega do devetega meseca, pa dojenčki tako velik predmet prijemljejo s palcem in ostalimi prstki. Dojenčki, stari med osem in enajst mesecev za prijemanje manjših predmetov uporabijo že pincetni prijem. Pincetni prijem je prijem z dvema prstkoma, z blazinicama palca in kazalca.

pincetni prijem dojenčka

9. Prvi samostojni koraki

Najbolj učinkovito učenje prvih korakov dojenčka poteka z velikim poudarkom na samostojnosti. Dojenčkovo telo je na to pripravljeno, ko se samostojno dvigne ob opori in nato s pomočjo opore preizkuša svoje prve korake vstran, naprej in nazaj. Ko bo dojenček dovolj samozavesten in pripravljen, bo sam naredil prve korake naprej brez opore. Odrasli ga pri tem lahko spodbujamo s prigovarjanjem in tako, da se v počepu postavimo predenj, ter ga spodbudno kličemo k sebi. Ni priporočljivo, da bi dojenčka prijeli za rokici in ga vodili naprej.

Sedaj veš, kako pomemben je zgodnji razvoj otroka. Pozitivne izkušnje svojega dojenčka lahko okrepiš s primernimi razvojnimi dejavnostmi in igro, ki jo najdeš tudi na tem spletnem portalu. Preveri na spodnji povezavi in zagotovi svojemu dojenčku aktivnosti primerne njegovi starosti in sposobnostim.

RAZVOJNE DEJAVNOSTI ZA DOJENČKE

Te zanima več o znanosti v ozadju razvoja dojenčka? Preberi si enega izmed naših prispevkov na to temo. Več>>