Kdaj na kahlico? Navajanje na kahlico

Navajanje na kahlico je eno izmed pomembnih obdobij življenja otroka, na katerega se pripravljamo skupaj.

Res je in se strinjam. AMPAK. Ker je to velika prelomnica in pomemben mejnik otrokovega razvoja, si
je smiselno že v začetku stvar poenostaviti in jo obrniti malce drugače. Zato, da nas ne bo strah tega
procesa in zato, da si razjasnimo morebitne pomisleke ter si odgovorimo na kup vprašanj, ki se nam
porajajo ob misli na ta velik in pomemben korak.

Recimo, da bomo NAVAJANJE OTROKA NA KAHLICO prečrtali in namesto teh besed napisali: NAVAJANJE KAHLICE NA OTROKA. Veliko bolje se sliši, razume, pa še oddahnemo si lahko, ker sedaj je pa kahlica tista, ki se bo prilagajala. Ne otrok in ne vi. Kahlica.

Kahlica bo tista, ki se bo nekega dne prikradla v vaš vsakdan in pristala v kotičku z igračami. Kahlica bo tista, ki jo bo otrok opazoval, premeščal, vanjo polagal razne kocke in jih stresal z nje. Kahlica bo služila kot škatla, kot čelada in kot prevozno sredstvo, ko se bo nanjo otrok usedel. Usedel na kahlico.

No, pa smo naredili prvi pomemben korak. Otrok se je usedel na kahlico. In za to niste naredili praktično nič, otrok pa tudi ne. Kahlica je naredila prvi korak.

Kaj je zelo pomembno in česa se po navadi ne zavedamo? Kdaj je primeren čas za navajanje na kahlico?

Otrok je pripravljen že takrat, kadar samostojno sedi. To je največkrat že v obdobju dojenčka. Nekateri dojenčki sedijo že pri šestih mesecih, večina pa se jih posede okrog devetega mesec starosti. Takrat so pripravljeni na to zanimivo preizkušnjo in prvič ga lahko posedete tudi na kahlico.

”Že z dojenčkom na kahlico? Pa saj ne razume, za kaj gre.”

Kaj je naš cilj navajanja na kahlico na začetku?

Veliko staršev se začudi, ko jim svetujem, naj kahlico preizkusijo že z dojenčkom. Sprašujejo me o tem, kako bo dojenček razumel, da se v kahlico mora polulati, kako bo povedal, da se mu da kakat in kako bomo dosegli dejansko izločanje med sedenjem na kahlici? 

Odgovor je zelo enostaven. Nič od zgoraj naštetega ni naš cilj. Niti približno se nam ni potrebno obremenjevati s tem, da se dojenček mora polulati in pokakati v kahlico.

Razlog, da začnemo z navajanjem že v obdobju dojenčka je v tem, da le ta prej in bolj spontano sprejme proces lulanja in kakanja še kam drugam kot v plenico in ima kasneje manj težav pri sproščanju mehurja na kahlici, školjki, v naravi ali v kakšnem javnem stranišču. Malčkov razvoj in razvoj predšolskega otroka pa se ukvarjata z obdobji sramu, trme in posebnega odnosa do svojih spolnih organov, zato je razhod s plenico lahko izredno težak in nezaželen.

Cilj je nova izkušnja, ki naj bo nujno prijetna.

Koraki navajanja na kahlico

1. KORAK (sprejmimo kahlico)

Vsako novo učenje se dogaja počasi in postopoma, tako naj velja tudi za kahlico. Dojenčku pokažite kahlico, oglejta si jo z zanimanjem, občudujte jo z vseh strani, lahko jo tudi primerjate z drugimi stvarmi, na primer: ”Brrm, brrm, avto je! Se greš peljat?” Dojenčka posedite na kahlico. Če je pogumen, ga lahko pred tem slečete, če je pa nezaupljiv, pa to naredite z oblačili. In dosežen je prvi korak.

Če se zgodi, da dojenček odklanja sedenje, se ustraši, oziroma kakorkoli drugače pokaže, da se ne strinja s posedanjem na kahlico, ne vztrajajte, ampak čim bolj mirno ustavite celoten proces in poskusite znova naslednji dan.

2. KORAK (imejmo radi kahlico)

Če dojenček sprejme kahlico in vam uspe, da se nanjo mirno usede, potem ga v tem položaju lahko zadržite minuto ali dve, medtem pa ga animirate z nasmehom, zanimivo igračo, vašo prisotnostjo in igrivim razpoloženjem. Na koncu dojenčka mirno odstavite s kahlice in nadaljujete z dnevno rutino. Čas sedenja na kahlici lahko vsak dan malo podaljšate. In dosežen je drugi korak.

3. KORAK (pripravimo kahlici potičko)

Če bo dojenček sprejel prvi in drugi korak, lahko kmalu pričakujemo, da se bo zgodilo tisto, kar vsi nestrpno pričakujemo. Dojenček se bo prej ali slej polulal ali pokakal v kahlico. To se bo zgodilo spontano, telo bo naredilo svoje. V tem primeru dojenčka pohvalimo in mu damo vedeti, da je naredil dobro.

Kaj pa če se otrok takoj pokaka in polula v kahlico? In kaj če se ne?

Če kahlica ostane prazna, brez večjih reakcij dojenčka odstavimo z nje in nadaljujemo svojo dnevno rutino naprej. Če pa se zgodi, da kahlica ostane polna, je pa zelo pomembna pohvala.  Kot že prej omenjeno, dojenčka pohvalimo in mu tako damo vedeti, da je naredil nekaj, kar smo od njega pričakovali. Sedenje na kahlici počasi začne dobivati svoj pomen in dojenček to razume.

Navajanje na kahlico naj v začetku pomeni samo izkušnja sedenja na nečem novem, nikakor ne čakamo na prve kapljice ali potičko.

Pomembno je, da otroka razumemo.

Za otroka je prehod iz pleničke na kahlico včasih zelo težak. V plenički je udobno, mehko in prijetno, naga ritka na kahlici pa zna biti mrzla, sedenje neudobno in brezvezno. Naša naloga je, da to razumemo in sprejmemo, smo potrpežljivi in ponudimo otroku toliko časa, kot ga potrebuje. Trije koraki navajanja bodo lahko osvojeni že prvi dan, lahko se pa zgodi tudi, da se boste ves mesec vrteli samo okrog prvega koraka. Nikar ne obupajte, vsak otrok se razvija v svojem lastnem tempu in potrebuje več ali manj spodbude za učenje novih stvari.

Kaj je pri navajanju na kahlico zelo pomembno?

Zelo je pomembno, da proces s kahlico ponavljamo, da vztrajamo in poskušamo večkrat. Pomembno je tudi, da vzpostavimo dnevno rutino, kar pomeni, da si določimo del dneva, ki bo namenjen samo temu. Na primer, če je to zjutraj, si določimo, da vedno, ko vstanemo, obiščemo kahlico in si za to vzamemo čas in potrpljenje. Otrok se bo tako naučil, kdaj je čas za to in bo v jutranjih urah vedno pripravljen na kahlico, njegovi možgani pa bodo to pogojevali tudi z regulacijo lulanja in kakanja.

Nasvet: Ker otroka poznate in veste ob katerih delih dneva se po navadi pokaka, lahko kahlico v svojo rutino navajanja vključite tudi takrat.

Pomemben je tudi vaš odnos do celotnega procesa. Če verjamete v te korake in v zmožnosti svojega dojenčka, potem vam bo nekega dne zagotovo uspelo, medtem ko dvomi in besede, kot so: ”Ne bo zmogel, vidiš, da nam ne gre, je še premajhen,…” vplivajo zavirajoče na celoten proces.

Kaj pa, če se na kahlico navajamo s starejšimi otroki?

Če imate doma že starejše otroke, ki se s kahlico še niso srečali, potem se je smiselno zadeve lotiti na podoben način, s precej več motivacije. (z otroki od 1 – 5 let)

Poskusite lahko z odlično knjigo, pesmarico, ki je preko zgodb prepletena z igro, pripovedovanjem in petjem. (Mira Voglar: Kahlica Bahlica).

Že v začetnih straneh lahko najdete motivacijsko uganko in se s svojim otrokom igrata igro skrivanja kahlice. Določite prostor, razložite pravila igre, in vključite tri korake navajanja:

1. KORAK (sprejmimo kahlico)

Skrijte kahlico, nato pa v prostor pokličite svojega otroka in ga spodbujajte, da kahlico najde. Za nagrado se otrok usede na kahlico, to pravilo pa določita že pred samim začetkom igre, da se izognete presenečenjem.

2. KORAK(imejmo radi kahlico)

Spodbudite otroka, da nekaj časa obsedi na kahlici tako, da navežete pogovor na to, kar se je pravkar zgodilo: ”Kako je že šla uganka o kahlici? Povejva jo še enkrat. Kam si mislil, da jo bom skrila? Si jo pa kar hitro našel, a ne?” Pri tem upoštevajte značaj otroka, ki ga sami najbolje poznate. Če si želi vaše bližine, se usedite poleg njega, če si želi biti sam, pa se umaknite. Možnosti je neomejeno, lahko se igrate prstne igre, bibarije, pojete, mu pokažete njegovo najljubšo igračo. V knjigi Kahlica Bahlica (Mira Voglar) najdete še veliko poučnih in zanimivih primerov.

3. KORAK (pripravimo kahlici potičko)

Starejšega otroka lahko v tem koraku tudi malce vzpodbudite k akciji, tako, da mu namignete, da je kahlica lačna ali žejna, da bosta vsebino poslala na potovanje okrog sveta. Če uspe, sledi iskrena pohvala in pa poslavljanje od vsebine, ki jo skupaj neseta v straniščno školjko, potegneta vodo in ji pomahata v pozdrav.

Tudi pri starejših otrocih velja, da pohvalimo polnjenje kahlice, medtem ko pri prazni nimamo posebnih reakcij.

Vsi si želimo, da bi naši otroci s čim manj stresa prenesli prehod iz plenice na kahlico, zato začenjamo zgodaj, zato vztrajamo in tako poskrbimo, da se otroci počutijo bolj varno in samozavestno. Naj bo odnos s kahlico prijeten in zabaven.

Članek Navajanje na kahlico je bil objavljen tudi v reviji Pogled. Pogled je revija za lažji vsakdanjik sodobnih staršev, ki je Cicibanu priložena osemkrat v letu.

Ključne besede: navajanje na kahlico, kdaj na kahlico, kahlica bahlica, kdaj na kahlico, kahlica, posedanje dojenčka