Skupaj s strokovnjakom Mariom Sambolcem (dr. Feelgood) sva se v zadnjih dneh veliko pogovarjala v zvezi s prehrano dojenčkov in otrok. Za vas bi rada povzela par pomembnih dejstev, ki jih je dobro vedeti.

Kako začeti?

Zelo je pomembno, da dojenček v obdobju odraščanja in razvoja dobi vsa potrebna hranila in energijske vrednosti, ki jih njegovo telo potrebuje. Hranila lahko najdete v različni in raznoliki hrani, vendar za uvajanje goste hrane to ni najpomembnejše. Pomembno je raziskovanje, okušanje in navajanje telesa na nekaj novega, ki prihaja v telo.

Dojenje je najboljša oblika hrane za dojenčka. Nekatere mamice do 6. meseca samo dojijo, druge dojenje kombinirajo z dodatkom (formulo), tretje pa dojenčka hranijo samo s formulo.

Ne glede na to, katera je tvoja metoda, uvajanje goste hrane poteka na enak način, začne pa se okrog 4. – 6. meseca starosti dojenčka.

Uvajanje goste hrane je raziskovanje.

Namen in cilj za uvajanje goste hrane je seveda ta, da se dojenček v končni fazi nauči jesti vse, če le nima intoleranc in alergij, vendar je v začetni fazi pomembno, da se hrana uvaja postopoma, počasi in zato na začetku ne gledamo na to, če je za dojenčka to popoln obrok hranil ali ne. Za to zaenkrat še poskrbi mamino mleko ali formula, ki naj ostane na ”jedilniku” in v takšni rutini, kot sta jo imela do sedaj.

Konkreten primer:

Uvajanje goste hrane naj prvi dan poteka tako, da pripravite košček kuhane bučke (na sopari ali v vodi), jo v času kosila pretlačeno ponudite dojenčku (čajno žličko ali dve) in s tem za en dan zaključite z gosto hrano. Nadaljujete z dojenjem po ustaljenem ritmu.

Če želite več informacij, si lahko prenesete

Sčasoma in postopoma se bo dojenček navadil jesti skoraj vse (v približno dveh mesecih), takrat pa mu lahko začnete pripravljati obroke, ki poskrbijo za pomemben vnos hranil in energijskih vrednosti,  ki so ključni za njegov razvoj.

Primer takšnega obroka je slana kašica iz telečjega mesa in ajde. Recept objavim kmalu.

Priporoča se, da se do enega leta izogibamo kravjemu mleku, oreščkom in medu.

Pogosta napaka, ki jo velikokrat naredimo

Če pogledamo piramido, opazimo, da je spodaj največji delež, ki naj bi ga zaužili čez dan poln testenin, žitaric, kruha, riža, oziroma poln živil, ki vsebujejo ogljikove hidrate.

To včasih narobe razumemo, zato polnimo svoje krožnike z različnimi živili iz spodnjega okenca, jih med seboj kombiniramo in tako mislimo, da imamo raznolik in bogat obrok samo zato, ker imamo na krožniku različna živila. Pomembno je tudi, da so živila iz različnih skupin.

Dobri obroki so sestavljeni iz različnih živil iz različnih okenc, ki jih skombiniramo čez dan.

Takšen je primer kosila, ki sva ga pripravila z Mariom (drfeelgood.si)

Sestavine: Telečje meso, ajdova kaša, bučka in korenček.

Tako smo v celoten obrok vključili pomembne ogljikove hidrate, ki smo jih dobili iz ajde, beljakovine in maščobo iz mesa, vključili pa smo tudi dve vrsti zelenjave, ki je bogata z vitamini in vlakninami.

Kmalu z vami delim tudi video, kako sva obrok pripravila in kratek intervju.

Več o vsem, kar je povezano s prehrano lahko vprašate tudi Maria na drfeelgood.si