Dojenček. Droben, nebogljen in odvisen od ljudi, ki ga imajo radi. Na prvi pogled se zdi, da nič ne ve in da nič ne zmore.

Vendar razvoj dojenčkovih možganov ne počiva. Ravno obratno, lahko bi rekli, da dela sto na uro.

 

Razvoj dojenčkovih možganov in nasploh njegov celostni razvoj imata sedaj najpomembnejšo vlogo v življenju. Naloga možganov je pridobiti vse informacije iz okolja in jim pripisati pomen. Pridobivanje informacij iz okolja bo dojenčku pomagalo iz koščkov sestaviti celoto in ga pripraviti na življenje.

Kaj so informacije iz okolja?

Informacije iz okolja so v prvi vrsti čisto osnovne stvari, ki so nam odraslim že samoumevne. Recimo, snop svetlobe, ki občasno posveti skozi okno, velika kontrastna slika sredi dnevne sobe, zvok vode, ki vdre skozi pipo in topel mamin objem. To so osnovne, a za dojenčka izredno pomembne informacije iz okolja, ki skrbijo za razvoj dojenčkovih možganov.

ČUTILA

V prvih mesecih življenja so torej za razvoj dojenčkovih možganov najpomembnejša njegova čutila, zato jim posvetimo največ pozornosti. Prav preko čutil dojenček zaznava vse te pomembne informacije iz okolja.

Primeri dejavnosti, ki spodbujajo razvoj čutil:

ČUTILODEJAVNOST
 

VID

 

Dojenčku pokažite kontrastno sliko. Primerna je črno bela šahovnica ali črno bela slika z rdečo figuro.
SLUH 

Dojenčku počasi in nežno pripovedujte enostavne povedi. Lahko se navežete na zgornjo dejavnost in mu rečete: Poglej, pika! Rdeča pika je. Velika, rdeča pika je, ja!

TIP 

Nežno pobožajte dojenčka po obrazu. Nato objemite njegove dlani in z njimi pobožajte svoj obraz. Nadaljujte z božanjem po dojenčkovem telesu.

VOH 

Vzemite košček sadja (na primer pomarančo) in jo približajte dojenčkovemu nosu. Opazujte reakcijo.

OKUS 

Okus dojenčka se razvija ob podoju. Ko bo pripravljen na uvajanje goste hrane, le tega razvijate z različnimi vrstami sadja in zelenjave.

ZAKAJ BI TEMU POSVEČALI TOLIKO POZORNOSTI?

Dojenčkovi možgani v prvem letu življenja zrastejo kar za trikrat, v njih pa se vsako sekundo tvori milijon možganskih povezav, ki za vsak slučaj shranijo vse informacije, ki jih ponuja okolje. Te povezave čakajo, da se bodo okrepile, če se bodo enake izkušnje še kdaj ponovile. V nasprotnem primeru bodo propadle.

Stvari, ki jih z dojenčkom ponavljamo in stvari, ki se mu dogajajo večkrat in vsakodnevno, sčasoma postanejo znanje in ne več samo bežna informacija. Temu lahko rečemo tudi učenje.

Stvari, ki jih opuščamo in jih ne ponavljamo, bo dojenček pozabil.

UČENJE JE IGRA

dejavnosti za razvoj otroka

Pomembno je, da se zavedamo, da vse, kar želimo naučiti dojenčka, lahko dosežemo preko igre. Igra je izredno priporočljiva in z njo dosegamo boljše rezultate znanja celo pri odraslih. Z igro skrbimo za razvoj dojenčkovih možganov.

Primeri iger za dojenčke:

IGRAKAJ  DOSEŽEMO? 
Skrivalnice:

Dojenčka položite na hrbet in se postavite tako, da ga gledate v obraz. Vzpostavite očesni kontakt. S tetra pleničko ga nežno pokrijte po obrazu in recite: ”Ni, ni mame”, ali pa ”Kje je Tim?” Pleničko takoj zatem potegnite z obraza in navdušeno povejte: ”Tukaj je!” Opazujte dojenčkovo reakcijo. Če mu je všeč, vajo ponavljajte, če ne, pa poskusite naslednji dan.

Bogatimo miselni razvoj dojenčka, razvijamo orientacijo v prostoru, spodbujamo socialni nasmešek in veselje ob igri.
Šepetanje:

Dojenčka položite preko boka na hrbet in se postavite poleg njega. Približajte se njegovemu ušesu in mu zašepetajte njegovo ime. Nato mu zašepetajte še nekaj drugih besed (npr. mama, ati, babi, dedi, rada te imam,…). Poiščite tulec od papirja in vajo ponovite tako, da šepetate besede v tulec, ki ste ga približali njegovemu ušesu. Dojenčku šepetajte na obe ušesi.

 

Bogatimo slušno zaznavanje in  s tem razvoj čutila sluha, razvijamo orientacijo v prostoru, spodbujamo razvoj jezikovnih sposobnosti.
Trebuščkanje:

Dojenčka položite na podlago na trebušček. Ulezite se nasproti njega tako, da ste tudi sami na trebuhu in ga gledate v obraz. Nagovarjajte ga, da vas pogleda oz. mu pokažite pisano igračo, da spodbudite dvig njegove glavice od tal.

Nogice:

Objemite dojenčkove gole nogice s svojimi dlanmi. Pobožajte ga po podplatih. Nato nogice približajte svojemu obrazu in z njimi pobožajte sebe. Doma poiščite pripomočke različnih struktur in materialov in jih predstavite podplatom (požgečkajte ga s čopičem ali svojimi lasmi, krtačo za lase, rutko, …). Pri izbiri sredstev za božanje podplatov bodite kreativni, pa tudi pazljivi. Nogice poškropite z mrzlo vodo.

 

Spodbujamo zdrav gibalni razvoj dojenčka in utrjujemo pomembne mišice, ki pomagajo pri kontroli glavice.

 

 

 

 

Razvijamo čutilo tipa, spodbujamo dojenčka k odzivanju in omogočamo doživljanje veselja ob igri.

Ogledalo:

Poiščite manjše ogledalce in ga postavite pred dojenčkov obrazek, da se bo pogledal vanj. Povejte mu, da je to v ogledalu on in opišite dele njegovega obrazka. Poiščite tudi večje ogledalo, ki ga imate doma in se postavite predenj z otrokom v naročju. Povejte mu da je to v ogledalu on in opišite dele njegovega celega telesa. Ko opisujete nogice, se dotaknite njegovih nogic, isto naredite z rokicami.

Spodbujamo socialni razvoj dojenčka, prepoznavanje sebe v ogledalu, spodbujamo jezikovne sposobnosti.

RAZVOJ DOJENČKA NA PETIH POMEMBNIH PODROČJIH

V zadnjem času se je zelo razvilo področje gibalnega razvoja dojenčka, mamice z dojenčki se lahko udeležite tudi različnih delavnic, kjer poskrbite za zdrav gibalni razvoj dojenčka z različnimi vajami. Čeprav je to za dojenčka izredno koristno, ne gre zanemariti tudi ostalih, prav tako pomembnih področij razvoja dojenčka, ki se med seboj zelo prepletajo in so koristne za razvoj dojenčkovih možganov.

Čutila

Čutila so najpomembnejša v prvih mesecih dojenčkovega življenja. Njihov razvoj spodbujamo zato, da dojenčka pripravimo na to, da bo lažje razumel svet okrog sebe. Osnovne aktivnosti za razvoj čutil si lahko ogledate v prvi tabeli.

Jezik

Čeprav se zdi, da dojenček še ni pripravljen na učenje jezika, je to pomembno obdobje, da pridobi osnovne in pomembne informacije za nadaljnje učenje. Osnovne dejavnosti za jezikovno učenje dojenčka so pripovedovanje dojenčku zelo enostavnih povedi ali pa opisovanje nedavnih dogodkov, odzivanje na njegovo čebljanje s ponavljanjem za njim in branje.

Miselni del

Miselni ali kognitivni razvoj pri dojenčkih bi lahko prevedli v razvoj logičnega mišljenja. Ko igrača kar naenkrat izgine v škatli in dojenček že misli, da je ni več, poskrbimo, da se kasneje zopet pojavi. Osnovne dejavnosti za razvoj miselnega dela so opazovanje delov telesa v ogledalu, skrivanje predmeta, ki se zopet pojavi in spodbujanje dojenčka k dotiku igrače, ki visi nad njegovim trebuščkom.

Socialni razvoj

Odnos z mamico in očkom, sorojenci, babico in dedkom, kasneje prijatelji, učitelji in drugimi, temelji na posebnih pravilih, ki so izziv za vsakega izmed nas. Dojenčka na te odnose pripravljamo od rojstva dalje in ga vključujemo v družbo, v kateri živimo. Osnovne dejavnosti za socialni razvoj so povezovanje mamica – dojenček v prvih dneh življenja, nudenje ljubeznivih in prijaznih minutk z bližnjimi in vključevanje dojenčka v bližnjo okolico (obisk trgovine, knjižnice,…).

Gibanje

Zelo pomemben in pri dojenčkih izredno hiter razvoj, ki poteka skozi določene faze preko trebuščkanja, obračanja, kotaljenja, usedanja, plazenja, vstajanja in prvih korakov. Osnovne dejavnosti za gibalni razvoj so igre na trebuščku, pravilno dvigovanje in odlaganje preko boka in spodbujanje samostojnosti v gibanju preko določenih vaj.

pet področij razvoja možganov dojenčka

Vsa področja dojenčkovega razvoja so izredno pomembna in se med seboj močno prepletajo. Prav tako je za dojenčkov splošni zdrav razvoj pomemben preplet dobrega počutja mamice in očka, medsebojno razumevanje, hranjenje, počitek, ljubkovanje in nega. Ko bo vse to skrbno vzpostavljeno, je čas za igre in nove dogodivščine vašega najmlajšega in najdražjega.