60%

ENERGIJE SE PORABI ZA RAZVOJ MOŽGANOV


25 %

TEŽA MOŽGANOV OB ROJSTVU

1.000,000 +

MOŽGANSKIH POVEZAV VSAKO SEKUNDO


110 %

POVEČANJE V PRVIH 90 DNEH

Razvoj dojenčka je znanost o razvoju možganov.

Preveri kako lahko z 20 minutami pospešiš razvoj otroka in ga obdariš z vseživljenjskimi koristmi.

Zgodnji razvoj otroka predstavlja najpomembnejše obdobje njegovega življenja

To je obdobje, ko otrok raste najhitreje, vsi njegovi sistemi pa se razvijajo z največjo intenzivnostjo.

V tem času se razvijejo vse najpomembnejše življenjske sposobnosti otroka.

Vsakršen stik otroka z zunanjim okoljem tako sooblikuje njegovo zdravje, obnašanje in učenje v kasnejših letih njegovega življenja.

IZRAZITA MOŽGANSKA AKTIVNOST DOJENČKA

V prvih treh letih ima otrok 2 x več aktivnih možganskih povezav kot odrasla oseba.

RAZVOJ MOŽGANOV

Razvoj možganov je daleč najhitrejši v zgodnjem otroštvu, ko so možgani najbolj dovzetni za učenje. Takrat se kot po električnem vezju pretakajo signali iz čutil ter ustvarjajo povezave med aktivnimi skupinami nevronov.

Te povezave imenujemo sinapse.

Gostota in število sinaps se v prvih treh letih poveča za kar 6x ! Ta izredna možganska aktivnost predstavlja temelj za razvoj govora, učenja, logičnega mišljenja in tudi čustvovanja.

POMEMBNO! Število možganskih povezav se spreminja glede na njihovo uporabo po načelu: UPORABI ALI IZGUBI

možgani dojenčka razvoj otroka

Si vedela?

Možgani dojenčka porabijo kar 60 % vse energije in so najhitreje rastoči del telesa do tretjega leta.

UPORABI...

Nove izkušnje dojenčka ustvarjajo nove povezave v možganih. Možganske povezave dojenčka, ki so spodbujene skozi izkušnje iz okolja, se krepijo, razvijajo. Sinapse, ki se uporabljajo istočasno se namreč med seboj uskladijo, okrepijo.

Področje otrokovih možganov se torej razvija.

ALI IZGUBI.

Zanemarjene možganske povezave dojenčka na drugi strani postopoma zamrejo. Ta proces imenujemo redčenje, pomeni pa propad nepotrebnih nevronov, ki ne dobivajo dovolj signalov.

To je lahko razlog za zaostanek razvoja otroka na določenem področju.

Zatorej...

Magičnost se skriva v vsakodnevnih skupnih trenutkih.

Na razvoj možganov dojenčka vplivajo njegova zgodnja izkustva z zunanjim okoljem. Zatorej je izrednega pomena, da se starši odzivajo na otroka in mu nudijo stabilno, varno in ljubeče okolje.

Gre za znanstveno dokazan koncept kontroliranega vračanja odzivov in ustvarjanja pomenljivih izkušenj.

To vključuje vračanje pozornosti, izkazovanje naklonjenosti, igranje z otrokom, zagotavljanje varnosti in nudenje udobnosti.


Interakcije z otrokom oblikujejo strukturo možganov. Vsaka gesta, jok ali momljanje dojenčka, ki ji vzgojitelji namenijo pozornost, vrnejo pogled, toplo besedo ali objem, pomaga pri vzpostavitvi močnih možganskih povezav. To je temeljni kamen za socialne veščine in komunikacijo. Ko so starši odzivni in občutljivi na otrokove signale in potrebe, s takšnim ravnanjem ustvarjajo kvalitetno okolje v skladu s tem principom.

Znanost v ozadju

AKTIVNOSTI ZA RAZVOJ DOJENČKA

Naredi korak v pravo smer in omogoči svojemu otroku doseči poln potencial.

Preveri kako lahko z 20 minutami na dan svojega otroka obdariš z vseživljenjskimi koristmi.

Pazi


V razvoju možganov so časovna obdobja, ki omogočajo v tistem času najbolj optimalen razvoj določenega področja možganov.

Imenujemo jih občutljiva ali kritična obdobja.

Enostavne možganske povezave izkušenj otroka z okoljem začnejo dopolnjevati vse bolj kompleksni miselni procesi. Pomembno vlogo torej igra vtisnenje. To je čas, ko se določenih znanj in zmožnosti priučimo hitreje in temeljiteje.

Razvoj potenciala tvojega dojenčka vključuje uravnotežen razvoj možganov. 

To je malčkov prvi stik s svetom. Čutna občutljivost na dražljaje iz zunanjega okolja se razvije med prvimi. Tip, voh, vid, sluh, okus omogočajo vašemu malčku spoznavanje velikega novega sveta, ki ga obdaja in ustvarjanje prvih vtisov na podlagi interakcij, ko poskuša vzpostaviti stik z ljudmi in predmeti okoli njega.

Otroška radovednost je pomembno gonilo razvoja vašega malčka. Želja po raziskovanju novih zmožnosti in okolja pa ga sili v gibanje. Motorika je sicer sposobnost usklajenega delovanja mišičnih skupin in živčevja, a nedeljivo povezana z duševnim razvojem otroka. Igre in vaje za izboljšanje motorike so super način za hitrejši razvoj možganov na tem področju. Morda celo v smeri skritih, prirojenih športnih talentov.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da dojenčki še niso sposobni učenja jezika, se pomembnost učenja le tega začne takoj po rojstvu. Razvoj jezikovnih spretnosti je močno povezan s procesom zaznavanja in razvojem miselnih sposobnosti.

Kaj kmalu postanejo osnovni gibalni manevri in pasivno sprejemanje čutnih signalov iz okolja premalo. Veliki zunanji svet malemu otroku predstavlja velik izziv, saj ga vodi k razmišljanju, reševanju problemov, komunikaciji, samokontroli. Zahtevni kognitivni (miselni) procesi se sicer razvijejo malce pozneje, a velika večina do konca pubertete!

Ljudje smo socialna bitja. Pri dojenčku se to pokaže s tem, da kažejo več zanimanja za človeški obraz, kakor za predmete, raje imajo govor, kakor druge zvoke iz okolja, ugaja jim družba ljudi in bolj so umirjeni, če ob sebi čutijo telesni stik.

Zamujena obdobja v razvoju otroka je kasneje zelo težko nadomestiti.

OD ZNANOSTI K PRAKSI

Preveri kako lahko to znanje preneseš na razvoj svojega otroka

Razvoj dojenčka v praksi